SPET DOMA

Torej - spet sem v Sloveniji in ugotavljam da se ni prav veliko spremenilo. Kljub temu pa ta teden nisem imela prav veliko časa.

Čakalo me je pakiranje v Limogesu, zadnji večerni šoping in nato pot domov. Še največ problemov je predstavljalo tehtanje in merjenje prtljage. In tik pred zdajci me še Emanuel ustraši z novico, da letala že tri dni čakajo v Londonu. No kasnjeje se je izkazalo, da je bilo mišljeno drugo letališče.
Paula naju je torej peljala do letališča,... In ko te enkrat spustijo skozi vse 'checking' zadeve ter varnostne preglede, in samo še sediš na letalu imam občutek, da je že ves let za mano. Ker smo zamujali dve uri je bil Emanuel poleg mene čisto živčen, da bo zamudil naslednji let. Pa se je kljub vsemu dobro izteklo.

Stanstand je veliko in drago letališče. Poleg
tega pa je bila ena noč zelo naporna (prijatelji so mi namreč svetovali, da se za teh par ur ne splača zapustiti letališča). Kljub temu sem spoznala dva Danca, ki sta me naučila nekaj osnovnih danskih izrazov.

Končno se je začelo daniti, in kmalu sem čakala na naslednji avion. Sprva sva se, kar nekaj časa v angleščini, pogovarjale z neko punco, ki sva se spoznali na letališču,... vse dokler nisva izvedeli da sva pravzaprav obe iz Slovenije. Čas leta je zato minil neverjetno hitro.




Ko je enkrat letalo pristalo v Trstu -(poleg tega pa so me tu čakali mami, oči in sestrica Anita; in ko je do Slovenije samo slabe pol urce - sem bila pravzaprav prepričana, da sem že doma!