V DEŽELI ASTERIKSA IN OBELIKSA

Toraj še vedno v Bretaniji, nekaj kilometrov zahodno v mestu Saint Malo


SAINT MALO

Še istega dne popoldne smo se pomaknili malce proti zahodu. Prijatelji so mi predlagali obisk tega mesta. In izkazalo se je, da je res nekaj posebnega.
Že sam sprehod ob Bretanski obali nas je navdušil, predvsem Anito, saj je tukaj prvič stopila v Atlantski ocean (motile so nas le izreno nizke temperature, ki so nam vsele vse veselje so sončanja na plaži.)











Ob obali so se bohotile hiše, ena lepša od druge. Igrali so se z oblikami, predvsem pa z različnimi vrstami kamnov. Predvidevali smo, da gre za izredno bogato četrt. Sam pogled nanje pa je dajal pravljični vtis.
Center mesta je bil ograjen v staro obzidje v njem pa polno trgovinic, ki spet pritegnejo turiste. Še nekaj uličnih umetnikov. Samo mesto je name naredilo prav poseben vtis. Zagotovo je najboj urejeno Francosko mesto, kar sem jih sama videla (pa jih niti nisem videla tako malo.)

Tukaj smo se spravili na Bretonske piškote. Poleg njih pa so za Bretonijo značilni tudi karamelini bonboni, Bretonske galete (take, kot jih jedo na praznik treh kraljev), bretonske palačinke (večinoma gre za polnozrnato moko, zadradi česar dobijo lepo rjavo barvo) in Cidra (alkohol:)