VSI RAZEN MENE IMAJO POCITNICE :(

No vecina studentov filozofske fakultete ima pocitnice. Temu primerno je tudi vzdusje tukaj. Italijani in Spanci so sli domov, Nemci so sili obiskat gradove na Loari, ali pa Pariz, Jennyfer je pri fantu na Norveskem, Francozi tudi, tudi nekateri Anglezi so doma, Americani pa se potepajo in obiskujejo prijatelje.
Sicer pa niti ni problem v tem da bi mi bilo tako dolgcas (kljub temu je kar nekaj internacionalnih studentov ostalo tukaj, poleg njih pa tudi studenti medicine in farmacije, ki NAZALOST NIMAMO POCITNIC.), bolj me moti to, da ne moram iti z ostalimi 'na potep' v Pariz ali na Gradove Loare :(

Pa se en problem imam spet z internetom- ne vem zakaj enkrat dela, drugic spet ne (iste nastavitve, isti geslo,..... upam da nima tudi on pocitnic)

PS/Pa se manjsi popravek: v enem od prejsnih tekstov sem napisala da je Limusina vecja od Slovenije (sem ugotovila da ne drzi, kjub temu pa res ni velike razlike (Limusina:16942 km2). Napaka ni bila zato, ker jaz ne bi vedela kako velika je Slo, ampk ker Francozi ne vejo kako velika je Limusina ;)

PA SE MALO V PRETEKLOST

V soboto popoldan sem sla skupaj z Silvio in Danielo (Nemki) obiskati vas Oradour. Posebnost te vasice je, da je bila na koncu druge svetovne vojne unicena s strani Nemcev. Najprej smo si ogledale razstavo in se nato sprehodile po vasi.
Sama najprej niti nisem pomislila, da sem med dvema Nemkama, dokler ni ena rekla, da ima prav slabo vest (s tem je mislila predvsem na to, da so bili v preteklosti Nemci tisti, ki so unicili vas).
Kljub temu je bila to velika prednost, saj Daniela prav studira "tujo kulturo" in je zato ze med poukom veliko zvedela v tej vasi. Po ogledu filma smo se sprehodile o vasi.
Od tiste vasi ni ostalo nic razen rusevin... (v eni od his pa je bil neunicen sivalni stroj - in ne boste verjeli - nemske znamke:)

CELO USPELO SE MI JE POVEZATI NA NET!!!

Sicer pod drugim geslom, vendar vseeno - trenutno uporabljam svoj racunalnik!
(s tem seveda mislim v prostorih knjižnice, saj v moji sobi ni Wifi omrežja.)

Uspelo mi je dobiti tudi predavanja preteklega leta. Kar se tega tiče imajo tukaj zelo dobro organizirano (pravijo da so to zapiski letnika): naredijo seznam študentov - za vsako predavanje je zadolžen nekdo, da spremlja in napise zapiske, ter jih nato da v fotokopirnico za ostale - tako si med seboj pomagajo, in pri tem sodelujejo vsi.
No jaz se nisem prijavila za nas letnik, temvec sem spoznala študentko iz tretjega letnika, ki mi je posodila zapiske preteklega leta.
Samo še naučiti se je treba vse to.....

Baje se v novembru pripravlja neka enodnevna "farmacevtska ekskurzija v Pariz". Za študente je relativno poceni in sicer 30 Eurov. Ampak tukaj ne gre za ogled Pariza, temveč za ogled farmacevtske industrije v Parizu. Kakorkoli ideja mi je všeč ;)

Pa da ne pozabim na Tjašo E.- vse najboljše!

VAJE IZ FIZIOLOGIJE

Drugače se pa ta teden ni dogajalo nič kaj zelo posebnega - predvsem zato ker sem malo prehlajena (oziroma je tukaj prehljenega 80% folka).

Je pa ena stvar, ki me kljub vsemu vedno znova preseneti - torej vaje iz fiziologije!!!!
Tokrat je bila na naši 'operacijski mizi' žabica. Preučevali smo živce in zato smo morali izolirati živec- tega smo stimulirali in opazovali hitrost potenciala. Sama sreča je da smo farmacevti in ne zdravniki ==> za en ubogi živec smo secirali celo žival (oziroma dve ker je profesor na eni samo pokazal kaj hoče od nas).

....ZE VEC KOT 1 MESEC NISEM GLEDALA TV

Ja prav ste prebrali, predvsem tisti, ki mislite, da se brez nje ne da vec preziveti ;)
Sicer pa ne gre za to, da ne bi imeli TV (v nasem domu sta namrec dve), gre bolj za to, da niti nisem nikoli pomislila da bi jo sla gledat.
Sicer tudi doma nisem prav veliko gledala TV - bolj tako spotoma, ce je bila slucajno prizgana, ali v najslabsem primeru ce mi je bilo res grozno dolgcas.
No tukaj pa,.... ce slucajno ni bolj pametnega dela, se ucim ;)))

Tako; da je bila sobota prvi dan tukaj v Franciji, ko sem dejansko gledala dva filma. Ce kdo pazna Visitor in Amelie Poulin ( ki sem ga sicer ze enkrat videla, ampak v francoscini zveni malo drugace.) Oba filma sta komicna in sta mi bila zelo vsec, kljub temu pa dvomim, da si bom sama veckrat vzela cas za TV.

NEKAJ O FRANCOSKIH NAVADAH

Limusino sestavljajo trije departmaji in eden izmed njih je tudi Creuse. Vecina studentov med tednam zivi v campusu; ker studirajo v Limogesu, cez vikend pa gre domov.
Tako sta me Nico in Elizabeth (bratec in sestrica ;) povabila na obisk.
Gre za podezelje, v njihovi vasici namrec zivi samo 30 ljudi. Za Creuse je to dokaj obicajno, saj je po statistiki departma z najstarejsim prebivalstvom in
drugi najredkeje poseljen.










Kar me je najbolj presenetilo, so njihove navade glede obrokov. Sprva sem namrec mislila da tako pripravijo mizo samo za obiske - vendar ni tako. Pri njih je navada, da jejo tocno ob doloceni uri zajterk, kosilo, vecerjo. Vedno se potrudijo in pripravijo mizo, tako, kot lahko vidis pri nas le v restavracijah. Zato niti ni cudno, da imajo tukaj vedno zaprte trgovine od 12 do 2, saj ti tako
kosilo samo za pripravo vzame ogromno casa.

CETRTEK ZVECER

Vsak cetrtek imajo medicinci in farmacevti zurko v enem izmed lokalov, zato sva se tokrat s Pilar (edina erasmus studentka ki poleg mene studira farmacijo - ostale delajo samo prakso) odlocili; da greva pogledat. Na koncu smo bili tam skoraj vsi erasmovci.
Vzdusje je zelo podobno nasemu, poslusajo ogromno ameriskih pesmi (kar me je kar malo presenetilo in razocaralo; ker so francoske definitivno lepse).
Drugace pa niti nismo ostali tako dolgo, ker sem imela naslednji dan predavanja.

MOBITEL STEVILKA

Slovenska stevilka telefona ne bo vec dosegljiva do junija, ker imam zdaj novo od SFRja:
0033616612450

PRAZNIK KOSTANJA

Kot sem ze napisala na blog, smo bili za danes zmenjeni z Paule da gremo v kino. Vendar smo nacrt malce spremenili. Najprej smo skupaj jedli kosilo, nato pa smo se odpeljali na kratek izlet.
Poleg naju je bila z nami se Aude (hcerka od Pauline prijateljice). Obiskali smo prireditzv za praznik kostanja. Najprej je bila predstavitev dresure konj, postavljeni so bili stanti: s sirom, vini, konjaki, bonsaji, pekli so palcinke,.... in seveda tudi kostanj.
Ogledali smo si tudi folklorni ples, ki izvira iz Limusine in njihove narodne nose.

Kasneje smo si ogledali manjse mesto, Saint Leonard de Noblat. Po vecini zgrajen iz kamenja in z lepo cerkvico, ki prav tako kot katedrala v Limogesu romarska tocka, vseh ki gredo ma pot k Saint Martu (V Spaniji).

Vodili smo se mimo pasnikov, z POZOR rjavimi kravami ;)
Bertrand naju je naucil takole:
Rjave krave so iz Limusine
Crno-bele so iz Normandije
Bele- Centralnega Masiva
Vijolicna - Milka
Karirasta - jo vidi le kadar je pijan ;)


Za Limusino so znacilni ogromni pasniki, ce se le odpeljes malo ven iz mesta, imajo pa tudi veliko gozdov, na splosno pa se pokrajina ne razlikuje mocno od Slovenije. Ugotovila sem tudi, da je Limusina (tako se imenuje regija) pravzaprav vecja od cele Slovenije. Izracunali smo da ima priblizno 30 000 km2. (tocne stevike pa kljub temu ne vem.)

OGLED LIMOGESA

V soboto smo imeli Erasmus studenti organiziran ogled mesta. Z turisticnim vlakcom so nas peljali po ulicah Limogesa, poslusali smo nagovor zupana, kasneje pa obiskali se zeleznisko postajo (na katero so prebivalci Limogesa zelo ponosni) in katedralo. V obcini so nam pripravili prigrizge.

Bilo je zelo zanimivo, predvsem mi je bil vsec park pred zeleznisko postajo (Julijski park). Skratka dan je bi zelo lep, poleg tega pa sem izvedela veliko novega o samem mestu in spoznala nekaj novih prijateljev.









Julijski park in zelzniska postaja v ozadju.











Onadva sta pa iz Mehike...










Pogostitev v obcini

DAN ZA PALACINKE

Ker prejsnji dan nismo imeli casa za palacinke, imeli pa smo polno posodo ze narejenega testa - smo se odlocili podaljsati zurko na naslednji dan!

Mislim da je ratalo okoli 30 res velikih palacink, tako da niti nismo imeli casa za drugo zurko, ki se je odvijala isti vecer.....

V vecini jih je pekel Nicola - Bile pa so ful dobre! In temu primerna je bila tudi kuhinja po nasem podvigu. Jaz pa sem bila sicer bolj za moralno podporo - in ocitno sem ful dobro opravila svojo vlogo ;)

10.10. - PA SEM SPET ENO LETO STAREJSA ;)

Rojstni dan sva praznovala skupaj z Desom. V glavnem zurka je bila fantasticna, multinacionalna (se skupinica iz Tajvana se nam je pridruzila).
Pa celo JAZ sem spekla jabolcno pecivo, ki je bilo (ne boste verjeli) UZITNO ;) in je ob koncu vecera celo zmanjkalo.
Prvotni plan da bi pekli palacinke pa se je prestavil na naslednji dan.

Glasba je bila zelo mesana (celo Kingstoni so jim bili vsec), Spanci pa so na koncu zaigrali se nekaj pesmi na kitaro - spanskih seveda -ampak so bile cudovite.
Pa za rojstni dan sem dobila Cd od Patrica Bruela (baje ga tu obozujejo punce- fantje pa niso prevec navduseni.

Vecina mojih sosolk in sosolcev ni bila prav dolgo na zurki (zaradi fax), so pa zato ostali vsi internacionalni studentje - ki so nama bili ob koncu pripravljeni celo pomagati pri pospravljanju.

Pri Francozih je vecinoma navada da ti za rojstni dan voscijo JOUEUX ANNIVERSAIRE, lupcki pa itak tukaj niso nic posebnega, glede na to da so tako ali tako del njihovega vsakodnevnega pozdravljanja. Vcasih je 'zivjo' prava ceremonija.









Midva sva praznovala.....

SE NEKAJ PODATKOV

Ker me sprašujete glede naslova:

Residence universitaire
Tjaša Udir, chambre 291
39a Camille Guerin
87038 Limoges Cedex
France

Če pa uporabljate skype in me predhodno obvestite pa me lahko dobite tudi na:
0033555431623 (sicer pa zaenkrat dela tudi moj mobi, vendar mislim kupiti francosko kartico, ko bo mogoče – enkrat ko bojo celo francozi delali ;)

Ok, od zdaj naprej pa zares…. Upam da ne bom naredila spet kakšne neumnosti J, čeprav se pri meni nikoli ne ve….. (bom za vsak slučaj naredila še eno kopijo, če slučajno zbrišem ;)

PRI PAULI

Z Desmouthom, fantom iz Anglije sva ugotovila, da imava pravzaprav na isti dan rojstni dan, le da je on eno leto starejši od mene. Tako da pripravljava presenečenje. V glavnem sva že kupila nekaj stvari. Danes pa mi je pri nakupih pomagala – Paule (tista, ki sem jo spoznala pri srečanju z družinami.) Pomagala mi je s prevozom, poleg tega pa sem (pomoje prvič) celo sama nekaj spekla. You will see tomorrow ;)

FRANKOFONSKI DNEVI

Letos mineva že 23. obletnica prireditev Frankofonskih dni. Gre za koncerte, gledališke predstave, in kulturne večere, ki jih predstavijo prebivalci, ki ne živijo v Franciji, pa vendar je njihov uradni jezik fransoščina. Po večini gre za francoske kolonije v Afriki. Z ostalimi Erasmus študenti pa smo si v nedeljo ogledali folklorno skupino, ki je prišla iz Kanade. Imela je ogromno Irskih značilnosti. Dvorana je bila polna, tudi vzdušje je bilo enkratno.

POGOSTIVEV ERASMUS STUDENTOV

Ugotovila sem da niti nisem edina Erasmus študentka to leto. Je pa res, da sem ednina v drugem letniku. Poleg mene sta tu dve punci iz Litvanije, in ena iz Češke ki opravljajo prakso, včeraj pa je prišla še Španka, ki bo tu delala svoj tretji ali četrti letnik (nisem sigurna).


Pripravili so nam malo pogostitev, z značilnimi francoskimi siri, pašteto, in majhnimi prigrizki in aperitivom. Litivanki pa sta baje pripravili majhno predstavitev svoje države. Jaz sem na sprejem malo zamudila – saj sem imela ravno takrat praktične vaje. Bili pa so povabljeni tako Erasmus študentje kot tudi profesorji. Ob koncu me je ena od profesoric peljala do študentskega doma.

Po eni strani sem zelo vesela, da sem se pravi čas premislila in odločila za Limoges. Za Paris pravijo da je zelo stresno mesto, poleg tega pa imajo tu veliko manj tujih študentov in zato tudi več časa za nas.

MED VSEMI JEZIKI JE NAJTEZJI SLOVENSKI....

V restavraciji sem spoznala Vincenta. Je Francoz in živi v Limogesu, vendar je bil prejšnje leto Erasmus študent na Češkem, kar je razlog, da zna nekaj fraz v njihovem jeziku. Je eden redkih, ki ga je zelo zanimala Slovenščina.
Nikoli nisem razumela Češkega jezika, pa vendar sem ugotovila, da imamo ogromno fraz, ki so si čisto podobne, le naglasimo jih malce drugače.

Drugače pa, nikoli prej nisem pomislila, da se moramo Slovenci za eno besedo naučiti 18 različnih oblik (in seveda njihovo uporabo). Niti ni recepta za to – sicer je res da poznamo sklanjatve – ampak je like 11 različnih vzorcev (in povrhu vsega spoli v francoščini niso enaki spolom v slovenščini, še več imamo srednji spol – kar se zdi ostalim totalno nepotrebno.) In poleg tega štejemo 1,2, mnogo,……
……….skratka ugotavljam da francoščina sploh ni tako težak jezik kot se sprva zdi, angleščina pa je v primerjavi z njo smešno lahka.

SAMO ZA FISI

Nisem prepričana če si uspela videt prejšnjo internetno stran, pa vseeno VSE NAJBOLJŠE za rojstni dan!
Si super punca in prijateljica- ostani taka kot si, pa da bi se ti uresničile vse skrite želje!!!

SOLSKI SISTEM JE TU DRUGACEN

Prejšnji teden me je zelo zaskrbelo, saj je šolski sistem tu zelo drugačen od našega – predvsem kar se tiče ocenjevanja. Tu imajo ocene od 1 do 20. Da narediš en izpit je potrebno zbrati 5 točk od 20, če hočeš narediti letnik pa moraš imeti povprečje nad 10. Če zbereš manj kot 10 točk moraš ponavljati letnik – kar pomeni ponavljati vse izpite, tudi tiste, ki si jih že uspešno opravil.
Poleg tega imajo v prvem letniku »CONCURE« ali konkurenca po naše. V prvi letnik se lahko vpiše vsak, ki je opravil maturo – brez izjeme, vendar pa je število oseb v drugem letniku omejeno na 70. Tako da jih je lani od 200 vpisanih v drugi letnik prišlo le 70. Medicina ima še hujšo konkurenco.
Načeloma bi zelo težko rekla ali znajo več ali manj – osebno mislim, da njihov šolski sistem temelji na temu, da bi pripravili študente v čim krajšem možnem času na delo. Zato spustijo ogromno predmetov, ki se jim enostavno ne zdijo pomembni in hitreje preidejo k pomembnim stvarem. Po treh letih se odločijo v kateri panogi bi radi delali (trgovini, laboratoriju, industriji) in imajo specializacijo.

Večji problem je, ker tukaj le redko kdo dobi 16 točk od 20. Lani sta to dosegla le dva študenta (od 200). Večina jih ima okoli 10 in 11. Zato me skrbi kako se bo to pretvarjalo v naše ocene. Sicer pa sta mi koordinatorki obljubili da se bosta potrudili in pogovorili z ostalimi. Močno upam, da bom lahko opravljala izpite ustno.

KAJ TUKAJ NIHCE NE DELA? DAN SE JE KONCAL DRUGACE

Imela sem kar nekaj načrtov in planov, kaj vse moram urediti v mestu. V ponedeljke imam večinoma proste. Z Desmouthom sva se zmenila,
da greva zgodaj zjutraj v mesto :
1) saj sem želela kupiti karto za avtobus,
2) poiskati kakšen dober MP3 – ta ima tukaj se eno pomembnejšo funkcijo kot samo poslušanje glasbe. Se francoski študenti težko sledijo uram, in ne morejo zapisati vsega- zato so si zamislili, da bi lahko predavanje posneli in ga nato poslušali doma. V ta namen uporabijo MP3 – mislim da bi bila predvsem zame to zelo dobra rešitev.
3) Iti v turistično agencijo in preveriti cene in termine vlakov za Paris. Paris niti ni tako daleč kot sem sprva mislila. Po zaslugi francoskih vlakov si lahko v Parizu v dobrih 3 urah, niti karta za študente ni tako zelo draga. Zato resno razmišljamo o krajšem izletu.
Ker sem se že naučila da se tukaj trgovine zaprejo ob 12 sva šla v mesto zelo zgodaj. Na moje presenečenje, so bile tudi tokrat trgovine zaprte. Očitno se morajo spočiti po napornem vikendu.
Tukaj ne delajo v ponedeljkih dopoldne, zaprejo vsak dan od 12 do 2, zaprto imajo tudi v soboto popoldan in nedeljo. Ostale dni načeloma delajo, čeprav se rado zgodi, da na vratih piše da je odprto do 7.15 (pa končajo že pred sedmo). Trgovine delajo očitno samo takrat ko je večina ljudi po službah in šolah.


Kmalu sva torej ugotovila, da sva za brez veze ostala tako zgodaj. No pa niti ni bilo čisto tako. Ugotovila sva, da je za katedralo zelo lep, velik, skratka čudovit botanični park. Cel dopoldan sva torej porabila zato, da sva ga poslikala iz vseh zornih kotov. Limoges mi je všeč predvsem zaradi svojih parkov – ker jih je ogromno, poleg tega pa so zelo lepi in urejeni.














Botanicni park ...................................fontana pred muzejem.................vhod v park

SALSA

Ugotovila sem, da je tudi Limoges premajhen - namrec tukaj sem dober mesec, pa vendar kamorkoli grem, strecam nekoga, ki ga ze poznam!

Dobili smo vabilo oz. bolje receno reklamo za plesne vaje. Ko sem sla pogledat, me je pozdravila neka zenska. Kasneje sem ugotovila, da je zaposlena na nasi fakulteti.

Mladi v Limogesu pa se vedno bolj navdušujejo nad salso in latinskoameriskimi ritmi. Tako sem izvedela, da je istega dne salsa zur v okolici mesta. Pravzaprav so taki večeri tu dokaj pogosti, hkrati se lahko vpišeš tudi v tečaj salse. Če vprašate mene bi sla z veseljem se enkrat – vendar mi fakulteta in učenje (predvsem zaradi francoščine) tu vzame več časa

PRI DRUZINAH

Med vikendom so nam vsem tujim studentom organizirali druzenje z druzinami iz Limogesa. Prisli smo vsi tuji studenti. Vsak se je moral vprisati pri svoji mizi (npr. Americani, Anglezi, Nemci, Africani, Marocani, Kitajci,Japonci, Tajvancani,... in seveda 'Ostale nacionalnosti'.

Kasneje so prisle druzine, ki so se prostovoljno javile, da bi rade prezivele cas s tujimi studenti. Osebno mislim, da je to bolj namenjeno studentom, ki studirajo Francoscino, saj imajo le tako moznost druzenja in govorenja francoscine.

Skupaj z Jennifer sva spoznali par Paule in Bertranda. Imata tri hcerke, pa vse tri studirajo drugje - Grenoble, Lyon, starejsa celo v Reunion (upam, da sem pravilno napisala). Mama ne dela, saj pravi da ni mogla najti stalne sluzbe, saj sta se z mozem neprestano selila. Moz pa je vcasih delal v vojski - pravzaprav sem bila zelo presenecena nad njegovim znanjem. Slovenijo pozna zelo dobro in celo razume kaksno slovensko besedo. Ker v preteklosti ni imel casa studirati, kljub temu pa ga zgodovina, geografija in jeziki zelo zanimajo, je student sedaj (v bistu hodi na predavanja iz Russcine skupaj z Jennyfer).

Zvecer so nama pripravili vecerjo. Povabljen je bil tudi en njun prijatelj. Oba sta se zelo potrudila, nama predstavila glasbo, obicaje, francoska vina, sire, aperitiv.... Za vecerjo pa sta spekla piscanca in krompir (mami nekaj zate ;)
Naslednjic se dobimo 15. oktobra in gremo v kino.

gospa DEMARY in MESTO POPOLDAN

Zjutraj sem morala iti na faks, ker sem dobila obvestilo, da moram obiskati gospo Demary. Koncno sem dobila studentsko kartico, hkrati pa me je peljala in pokazala vse prostore na fakulteti, me predstavila vsem delavsem sole, profesorjem,... Tukaj imajo prav posebno sobo za studente, ki zagovarjajo svojo diplomsko nalogo, ki je zelo lepo opremljena.

Kasneje istega dne sva se z Jennifer odpravile v mesto. Morale sva iti iskat vzstopnice za 14. oktobra, saj je organiziran nek izlet za erasmus studente in kupiti knjigo za Jenny. To nama je sicer uspelo, vendar ker tukaj zaprejo vse trgovine med 12 in 2 uro sva morale dve ure pocakati v mestu.

V bistu nama je cas kar hitro minil, saj sva ga izkoristile za ogled katedrale (ki je mimogrede zelo lepa), trznice, obcine in prostora pred mestnim sodiscem.

NOCNI LOKAL

Med vikendom smo sli zurat vsi Erasmus studenti, in sicer v bljizni lokal oz. bolj diskoteka v centru mesta. K sreci so nemci prisli v Limoges vsak s svojim qvtomobilom, kar zadostuje za prevoz 15 erasmus studentov....

In sosolci

v laboratoriju....









in zunaj njega.

Jaz in moji prijatelji.....

Nico in Aldric......................Jennifer,............ 2 krat jaz , ........David










Chris...................................... Greta in Emanuel.................Saskia









Des in Tarik......English people; Katharine, Mathiew, Anna s fantom..... Rachel, Malary in Anna

Nekaj jih pa kljub vsemu se manjka.

ROJSTNI DNEVI

Glede na to, da nas je res ogromno, razlogov za praznovanje niti ne more zmanjkati.
Ce nic drugega se vedno najde kdo, ki ima rojstni dan. Na primer prejsnji teden je imel rojstni dan eden od Marocanov (klicejo ga Dzez -pojma nimam kako se pravilno napise), potem je praznovala Chiara - simpaticna punca iz Italije, nazadnje pa je imela rojstni dan Greta, ki je tukaj edina madzarka.











Ce nic drugega je bilo ful zanimivo slisati pesmico za rojstni dan, ki smo jo zapeli vecglasno (vsak v svojem jeziku ;)

VIKEND (16.17 september)

Vecinoma se med vikendom druzim z Erasmus studenti, ki edini poleg nekaterih Marocanov in Africanov ostanejo v campusu.

V nedeljo sva z Jennifer prali obleke, kar niti ni tako nenavadno, bolj je zanimivo susenje perila. Ce hoces uporabiti susilni stroj, moras placati, za namecek pa niti dobro ne posusi. Zato vecina studentov susi cunje v ze tako majhni sobici (na oknih, vratih, stolu,..... in se bi se naslo.....). Eden od studentov se je znasel tako, da je vse svoje perilo razprostrel in polozil na travnik. Zaenkrat tehnika se deluje, ne vem pa kako bomo perilo susili pozimi.

SECIRANJE in PRAKTICNE VAJE

Sedaj moram pa malo pobrskati po spominu,.......

Ta teden se ni dogajalo presenetljivo veliko stvari. Vecinoma sem bila zaposlena s faksom. Je res da se nam prave teoreticne vaje se niso zacele. Prva dva tedna imamo namrec le prakticne vaje....
Nekatere so zelo podobne nasim vajam iz analizne kemije, veliko pa je novih predvsem iz mikroskopiranja.... vecino preparatov, ki opazujemo pripravimo sami, kar je pavzaprav zelo zanimivo, vzgajamo bakterije in podobno.....

Najbolj pa so me presenetile zadnje vaje. Kdor se je zgrazal nad nasimi vajami iz anatomije - lahko povem, da se ne morejo primerjati z temi.... V glavnem tukaj vzgajajo zivali, predvsem misi in podgane, ki jih nato uporabijo v znanstvene namene. (sicer to res ni nic novega v raziskovanju, pa sem kljub temu mislila da so delajo predvsem znanstveniki in raziskovalci, ki imajo vec izkusenj, kot mi - pa ocitno ni tako....)

Podrobnega navodila ne bom opisovala, ker tvegam, da bo vecina (oz. vsaj ljubitelji zivali in bolj 'obcutljivi' bralci) nehala brati blog. O 'nasem operiranju' in seciranju pa lahko recem le - da so bile zivali pod narkozo.

GREMO V »ŠOPING« (14.september)

GREMO V »ŠOPING«

Danes sem imela vaje iz mikroskopiranja. Full zanimivo! Sami smo morali pripraviti preparat – in sicer z nekim modrim barvilom, ki smo ga nato sušili,…ter opazovali pod mikroskopom.

Popoldne nimamo vaj, zato me je Margaux povabila, naj grem z njo in še eno sošolko v mesto v »šoping«. Cene niso bistveno višje od naših, je pa vseeno bolje počakati na razprodaje. One so sicer kasneje ostale v mestu, kjer imajo žurko v enem od lokalov, jaz pa sem šla nazaj v kampus. Prespale bodo pri sošolki, jaz pa nisem imela s seboj oblek, poleg tega pa me definitivno čaka več učenja kot francoze.

Edino kar mi zaenkrat manjka, so plesni večeri (like salsa  , ampak sem že videla prospekt, z plesnimi tečaji, poleg tega pa se lahko v okviru univerze vpišeš na tango. Glede na to, da je za se za to zanima tudi ena prijateljica je velika verjetnost, da bova šle skupaj pogledat.

ŠTUDENTSKO ŽIVLJENJE V FRANCIJI (12,13.september )

Imam ogromno novih prijateljic iz faksa. Zjutraj se dobimo skupaj pod našim blokom in gremo skupaj na faks. Jemo v restavraciji univerze – ki je za študente zelo poceni (v ostalih restavracijah so cene bistveno višje). Šola se nam začne ob 9 -12 nato imamo dve ure pavze za kosilo, ter popoldne od 14 - 17. Za študente so dejavnosti relativno zelo poceni- tiste v okviru univerze pa celo zastonj; tudi zelo kvaliteten slovar fr-fr; Larousse slovar sem kupila za samo 25 eurov. Kljub temu pa njihovo šolanje ni tako poceni, saj morajo vsako leto plačati šolnino. Glede tega smo lahko (vsaj zaenkrat) kar veseli.

Ena moja sošolka hodi trikrat na teden na bazen. Ima tudi svoj avto, tako sva se zmenili da se dobiva ob petih po faksu. Poleg naju je bila še ena sošolk, dva pa sem spoznala na bazenu. Po plavanju nas je Henrik (tu ga kličejo ~ onri) povabil k njemu na večerjo – špagete z bolones omako.

Zdaj se moram odvadit kampanjskega učenja; trudim se, da bi imela vsaj dve uri časa za učenje na dan – glede na to da imamo praktične vaje je trenutno najbolj primeren čas, da si pogledam kakšno novo francosko besedo v slovarju.

PRVI ŠOLSKI DAN (11.september

Ob osmih sem bila pred mojim novim faksom, je me je do učilnice pospremila gospa Moreaux . Kot zgleda sem edina tuja študentka, ki bom skupaj z drugim letnikom na predavanjih. Predstavila me je namreč pred vsem letnikom, in rekla, da se moram ostalim predavateljem predstaviti sama. V tem sicer ne vidim keča, saj me načeloma že vsi poznajo; ko sem šla po hodniku z dvema sošolkama me je ustavila ena od profesoric in me vprašala če sem jaz tista ki prihajam iz Slovenije. => ja itak ;)

Imam super sošolce. Vsi so mi rekli, da mi lahko pomagajo, če bom potrebovala pomoč. V letniku jih je le okoli 50. Tukaj imajo malce drugačen sistem kot pri nas. V pri letnik se lahko vpišejo vsi, ki so naredili maturo. Selekcija je šele po prvem letniku. Po eni strani je boljši sistem kot pri nas, saj daje možnost vsakemu, da vsaj poizkusi; po drugi stani pa ima slabo lastnost, da vsak ki pade izgubi eno leto (sicer pa se da ponoviti). Ugotovila sem,da pri njih začnejo hoditi na fakulteto eno leto mlajši.

Tudi profesorji so zelo prijazni. V večini se zelo potrudijo, če kaj ne razumem jih lahko vprašam – so zelo pripravljeni pomagati.

Prva dva tedna imamo samo praktične vaje. Nekatere so zelo podobne našim, je pa tudi nekaj novih – predvsem iz biologije (sami smo morali namreč pripraviti preparate za mikroskopiranje, jih barvati,…) Tako da zaenkrat nimam večjih problemom z razumevanjem, me pa vseeno skrbi kako bo, ko se začnejo prava predavanja.

Tudi Francozi poznajo Slovenijo, in imajo načeloma zelo pozitivno mnenje o nas.

NEDELJA (10.september)

Večinoma smo se pogovarjali, spoznavali,… izvedela sem ogromno novih stvari.

V razmislek:

Mimogrede za vse tiste ki nimate dobrega mnenja o Američanih – lahko povem, da vsi Američani POZNAJO Slovenijo in Ljubljano (kljub temu, da imamo v Sloveniji pomisleke, da so manj izobraženi; => sem se jaz na tem mestu kar malo zamislila. Ne verjamem da vsi poznate vse zvezne države v Ameriki (Washington, Utah,…. Kaj pa njihova glavna mesta …….ali pač ??) Jaz priznam, da bi na takem testu padla, ali vsaj dosegla zelo nizko število točk.

Je pa res, da je v Ameriki šolanje zelo drago; marsikdo si ga pač ne more privoščiti; knjige in ostale zapiske si morajo kupiti sami,… zato veliko ljudi šole ne obiskuje – kar zagotovo ni njihova krivda. Zato pa tudi na učenje gledajo zelo drugače, načeloma so zelo srečni tisti, ki lahko hodijo v šolo. Tudi Jeniffer razmišlja, da bi najprej študirala v Kaliforniji; vendar ni prepričana, če bo lahko zbrala dovolj denarja. Za Francijo je dobila nekaj denarja od države – za študij v tujini, ostalo so ji pomagali starši, (čeprav je v njenem primeru že letalska karta zelo draga).

Aja, pa zvedela sem tudi, da se naslednje leto poroči – kar me je kar šokiralo. Stara je 23 let, ampak je to v Ameriki dokaj normalno. Zaročenca ima iz Norveške; baje govori tekočo Angleščino. Pokazala mi je tudi nekaj svojih fotk.

Jutri je moj prvi šolski dan………..

V CENTRU LIMOGESA (9.september

To popoldne smo si ogledali mesto. Mami je bila čisto navdušena nad izbiro oblek ;)
Isti dan zvečer sta se moja starša odpeljala proti Sloveniji.

Ostala sem sama,……………………….. za celih 10 minutk. ;)

Spoznala sem mojo novo sosedo Jeniffer, ki prihaja iz Amerike in cel kup novih prijateljev. Večina med njimi jih je doma iz Amerike ali Anglije (in jaz sem mislila da se bom mogla pogovarjati samo v Francoščini. Vsi so super, in že drugič isti dan sem šla v mesto. Tokrat na kakav v nek lokal, domov smo se vrnili zelo zgodaj; okoli 2 ure zjutraj.

PRVI ŠOK

Torej ob 2 smo prispeli v Limoges. Najprej sem šla na fakulteto. Fakulteti za farmacijo in medicino sta v eni in isti stavbi, poleg tega je zraven tudi bolnica. Po urejenosti in notranji opremi lahko primerja z našo – beri: FUL JE LEPA; in imajo tudi moderno opremljene laboratorije. Je pa tudi veliko večja kot naša.

Prvi dan so me vsi zelo lepo sprejeli, v sprejemni sobi so mi dali vse pomembne info, že prvi dan pa sem tudi spoznala študentko, ki se je sama mimogrede sama ponudila da nas pospremi do kampusa (Ljudje so tukaj neverjetno prijazni!!)

Camille Guerin:

Moja soba je bila bolj kot ne šok! A tukaj bom mogla živeti eno leto??? V sobi je samo postelja slabim jogijem, stara omara, mizica, stol in k sreči umivalnik. Je precej temna, kar me zelo moti. Mami je bila sprva čisto šokirana, ampak mislim, da smo jo vsaj za silo opremili. Bolj me moti to, da v kompleksu ni hladilnika in kakšne primerne kuhinje. Prvi dan smo bili preveč utrujeni za kakršne koli oglede. Vožnja je bila kar dolga, zato smo eno noč prespali v moji 'novi' sobi (ki se na noben način ne more primerjati s tisto doma) =>čeprav je načeloma to prepovedano, ampak tako ali tako nihče ne preverja!

Soba (pa ne moja ;) - je pa podobna

kuhinja:

ŠE NEKAJ MALEGA O FRANCIJI IN LIMOGESU

Čakalo nas je 16 dolgih ur vožnje, oziroma okoli 1400 km. Kljub temu, da smo odhod načrtovali v četrtek že okoli 3 ure jaz rada zamujam, tako da smo iz Kranja štartali ob 7 zvečer. Brez daljših postankov, smo bili v Limogesu okoli dveh popoldne.

Za vse tiste, ki se boste kdaj vozili po francoskih avtocestah, morate vedet, da imajo Francozi zamenjane barve: modre tablice označujejo avtocesto; zelene pa regionalno.

Mejo med Francijo in Italijo smo prečkali v enem izmed večjih tunelov (pozabila sem ime, je pa prvi prehod južno od Mont Blanca; nato smo se peljali mimo Lyona, preko Francoskega Centralnega Masiva; kjer so zelo znani vulkani. Tukaj je tudi ogromno pašnikov, s posebno vrsto krav – se ne spoznam, so pa čisto bele. Prišli smo v gosto meglo, razjasnilo se je šele ko smo se spustili v dolino. V glavnem nas je celo pot spremljalo podeželje z ogromnimi polji in pašniki. Hiške so majhne, na pogled bolj revne, vendar pa zelo čiste in urejene. Limoges je eden večjih mest v tem delu Francije, oziroma 'srce' Limousine. Eno uro stran proti vzhodu se nahajata dva velika nacionalna parka; ter mestece Vichy (ki si ga močno želim obiskati – znan je namreč po savnah, termalnih bazenih, mene osebno pa spominja na kozmetično industrijo  , nekateri ga poznate tudi iz zgodovine.)

Zahodno je Bordeaux; od tu prihaja moja francoska prijateljica Soizic ;) ki je trenutno v Sloveniji, in jo lepo pozdravljam!!! Ogromno mojih novih sošolcev in sošolk pa živi na podeželju ali bljižnih kot je Brive,…

Limoges se po velikosti lahko primerja z Mariborom. Kar se loči od naših mest: avtobusi so na elektriko (podobno, kot so bili včasih tramvaji), okolica je veliko bolj urejena; imajo ogromno res lepih parkov in veliko kulturnih objektov (cerkve, knjižnice)….. Samo mesto je znano po porcelanu. Imajo tudi veliko trgovin z oblekami; punce najraje zahajajo v Morgan, Mango,….(v glavnem kot pri nas, le da je tukaj izbira neprimerno večja- Francozi + moda ; sošolke mi pravijo da to ni nič in da moram obiskat Paris!

V glavnem KATJA- nekaj zate !!!

ŠE 1000 km IN NA POL POTI NAZAJ ……. (7.september)

Torej, danes je čas za odhod. Glede na količino moje prtljage, smo se odločili za avto; pa da ne bo pomote, Thalia je ostala kar lepo doma (tako da sedaj moja starša lepo pazita nanjo); tukaj namreč nimam avtomobila, čeprav ga včasih kar malo pogrešam. Problemov s parkirišči ne poznajo, si pa veliko bolj fleksibilen kot z avtobusom. No kakorkoli, kar nekaj mojih sošolcev in sošolk ima avto, tako da s prevozom najbrž ne bom imela večjih problemov.

FULL VAS JE BILO LEPO VIDET  (6.september)

No takrat sicer še nisem bila v Franciji, sem se pa večer preživela v družbi naj…prijateljev in prijateljic. V glavnem hvala vsem ki ste prišli, (btw: tisti zvezek je že bolj popisan kot je bil na začetku.)

Še nekaj za mamo; ki mi je za na pot spekla najboljšo potico – Obožujejo jo tako Angleži, kot Američani, Francozi pa je zato niso imeli priložnosti niti poizkusiti ;)

SALUT!!!!!

Najprej en lep pozdravček vsem iz Francije! Danes je točno en teden odkar sem tukaj in se počasi privajam na novo šolsko leto.

Torej, odločila sem se da bom pisala internetni dnevnik………… (to idejo sem sicer dobila od prijatelja Tina, ki je trenutno še v Ameriki, pa ga lepo pozdravljam (upam da ne boš zahteval avtorskih pravic ;)))) Mimogrede je pa daleč najboljši dnevnik kar sem ga kdaj brala ; tako da vsaka čast)…………… in glede na to da moje navdušenje ponavadi kar hitro mine, se bom potrudila po najboljših močeh, da ga bom dokaj redno pisala.

Beri: najbrž enkrat do dvakrat na teden, ker zaradi učenja in zabav primanjkuje časa.

Prej nisem prišla do interneta, ker je kar nekaj komplikacij glede dostopa. Internet je tu mogoče uporabljati samo v knjižnici ali restavraciji, na žalost je moja sobica predaleč in tako ne morem uporabljati brezžične kartice (so neka namigovanja, da bo to mogoče v naslednjem letu; tako da se pustim presenetit); drugi problem pa je, da za dostop potrebuješ geslo, ki je napisano na tvoji študentski kartici – te pa jaz še nisem dobila. Tako da sedaj uporabljam geslo od enega prijaznega črnčka.

VAJA DELA MOJSTRA ;)

No pa zacnimo se enkrat od zacetka......
Sicer nisem bila najbojl navdusena; ko sem izvedela, da ni vec bloga - ma, me niti ni tako presenetilo. Tako kot sem ga naredila, tako sem ga ocitno tudi zbrisala. (v glavnem hocem povedat da se mi sanja ne kako mi je to ratal, ampak ocitno ni druge moznosti kot da napisem se enkrat). Pa mimogrede ni posledica pijace ;)

Ta blog zagotovo ne bo enak prejsnjemu predvsem zato, ker se niti ne spomnim vec kaj se je dogajalo en mesec nazaj. K sreci sem nekaj zacetnih strani shranila.

Pa zacnimo....

HELP ME

Ocitno sem nekaj narobe pritisnila in zbrisala cel blog - tako da ce kdo ve kako se ga lahko nazaj dobi, bi mi full pomagalo, ker se mi res ne da (niti nimam casa) vsega se enkrat pisat !

Tjasa

Tjasa en Limoges